Projekt revitalizacije izvirne mlake na Makoterjevem bregu v Selu

V Društvu geografov Pomurja smo spomladi dali pobudo za prijavo Občine Moravske Toplice ter Osnovne šole Fokovci na razpis Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. Poleg vodnjakov so bili v preteklosti na Goričkem pomemben vir vode tudi mlake, zato smo se odločili, da bomo na razpis prijavili revitalizacijo izvirne mlake na Makoterjevem bregu v naselju Selo na Goričkem.

Mlaka leži v neposredni bližini znane romanske rotunde sv. Nikolaja. (Foto: T. Kikec, april 2007)

Mlaka je v preteklosti pomenila pomemben vir vode za napajanje živine, zalivanje njiv ter gašenje požarov. Polni se s padavinsko vodo ter z majhnim izvirom na dnu, glinene prsti pa omogočajo zadrževanje vode. Mlaka se je z leti deloma zasula in zarasla, s tem pa so bile onemogočene nekatere osnovne ekosistemske funkcije: ni delovala pufersko in čistilno, zaradi delnega zasipanja je bila onemogočena naselitev določenih rastlinskih in živalskih vrst, s tem pa se je zmanjšala njena biodiverziteta. Mlaka leži na robu travnika, ki meji na intenzivno obdelovano njivo, kar povzroča spiranje škodljivih snovi v mlako s tem pa je ogroženo njeno dobro ekološko stanje, zato je potrebno na robu njive zasaditi vegetacijski pas. Vse bolj redke mlake Goričkega pomenijo pomemben del naravne in kulturne dediščine območja in so s svojo biotsko raznovrstnostjo pester naravni ekosistem. Mlaka se nahaja na območju omrežja Natura 2000 in znotraj Krajinskega parka Goričko. Ker je mlaka pomembna naravna vrednota smo se odločili, da jo obnovimo na sonaraven način in ji tako ponovno vrnemo življenje.

Mlaka ob prijavi na razpis Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. (Foto: T. Kikec, april 2007)

V društvu smo pomagali pri pripravi dokumentacije za prijavo na razpis, v sodelovanju z Osnovno šolo Fokovci pa smo pripravili zasnovo vodne učne poti, ki bo del bodoče Geografske učne poti Selo, ki je prav tako v pripravi. Uspeh na razpisu nam je dal vedeti, da bomo mlako lahko obnovili ter s tem ponovno oživeli pomemben vodni vir na tem že tako ali tako zelo sušnem območju.

Mlaka je preko poletja ponovno ozelenela, velika količina vegetacije, pomanjkanje padavin ter zasutje izvira na dnu pa je povzročilo izsušitev mlake. Po pripovedovanju domačinov je mlaka v preteklosti vedno zadrževala bolj ali manj konstanten nivo vode tudi preko poletja, ko se na tem območju pogosto pojavi suša.

Bujna vegetacija je bila poleti pomemben porabnik vode v mlaki. (Foto: T. Kikec, junij 2007)

Prva dva terenska ogleda smo opravili v sklopu projekta priprave Geografske učne poti Selo.
Prvi terenski ogled smo opravili v soboto, 22. junija 2007, kjer smo se dogovorili o postopku in načinu ureditve mlake ter o vsebini posameznih informacijskih tabel za vodno učno pot.

Osnutek obnove mlake z ekoremediacijskimi metodami je pripravila dr. Ana Vovk Korže iz Filozofske fakultete v Mariboru, Mednarodnega centra za ERM. Ureditev je potekala v okviru večih delovnih akcij, na katerih so sodelovali člani Društva geografov Pomurja, učenci in učitelji Osnovne šole Fokovci ter prebivalci Sela.

Drugi terenski ogled smo opravili v soboto, 28. julija 2007, kjer smo dodelali pripravljene osnutke vsebin posameznih informacijskih tabel.

Prva delovna akcija je potekala v ponedeljek, 27. avgusta 2007. Razmeroma sušno obdobje, ko je mlaka povsem presahnila, je bilo za njeno ureditev še posebej primerno. Najprej smo odstranili zaraščeno rastlinje ter odvečno zemljo, ki smo jo po testni analizi (vsebnost Na, P, NO3 in drugih komponent) odložili na sosednjo njivo. Na globini 1,5 m smo na dnu naleteli na debelo plast ilovice v njej pa na majhen izvir, s katerega je po očiščenju počasi pričela pritekati voda. Foto utrinki.

Voda iz izvira je pritekala v majhnem toda dovolj močnem curku, da se je mlaka samodejno napolnila. (Foto: T. Kikec, avgust 2007)

Z odvečno ilovico smo zatesnili notranjost mlake, namazali smo jo v več plasteh, da smo zagotovili vodotesnost. Dotok vode je bil dovolj močan, da se je nivo vode po nekaj dneh dvignil za dober meter, po nekaj tednih pa se je mlaka samodejno skorajda povsem zapolnila z vodo.

Druga delovna akcija je potekala v nedeljo, 30. septembra 2007. V okviru akcije smo uredili okolico mlake ter zasadili vegetacijo. Mlaka se bo občasno vzdrževala tako, da se bo z grabljami odstranilo suho rastlinje, s čimer se bo lahko v njej zadržalo čim več vode. Foto utrinki.

Mlaka je celovit ekosistem, ki se sam vzdržuje, v njem namreč živijo tako proizvajalci, potrošniki kot tudi razkrojevalci. Za mlake Goričkega je značilna velika biotska pestrost. V njih lahko najdemo navadno ločje (Juncus effusus), širokolistni rogoz (Typha latifolia), ostri šaš (Carex gracilis), navadni skutnik (Peplis portula), rumeni blatnik (Nuphar luteum) in še mnoge druge vrste. V in ob mlaki najdemo tudi številne živalske vrste: modrozelena deva (Aeshna cyanea), zelena rega (Hyla arborea), veliki pupek (Triturus carnifex) obrobljen kozak (Dytiscus marginalis) in druge.

Vključevanje lokalne javnosti je pri tovrstnih projektih več kot nujno. (Foto: T. Kikec, september 2007)

Zaradi ustrezne varnosti smo se odločili okrog mlake postaviti ograjo, ki jo je izdelal in dne 11. januarja 2008 postavil lokalni mizar.

Varnost obiskovalcev mora biti zmeraj na prvem mestu. (Foto: D. Balajc, januar 2008)

Tretja delovna akcija je potekala v nedeljo, 13. januarja, ko smo zasadili vegetacijski pas. Zaradi neposredne bližine intenzivno obdelovane njive ter lokalne ceste prihaja do spiranja škodljivih snovi v mlako. Zasajen vegetacijski pas bo zadrževal širjenje škodljivih snovi v vodo in bo tako ohranjal dobro ekološko stanje v mlaki.
Vegetacijski pas:
- zavira prehitro odtekanje vode s površine tal,
- razgrajuje pesticide in nitrate v prsteh,
- zmanjšuje hitrost vetra,
- je pomemben habitat rastlin in živali,
- je vizualna obogatitev pokrajine.

Vegetacijski pas bo vse svoje funkcije opravljal šele s časom, ko se bo primerno razrasel. (Foto: D. Balajc, januar 2008)

Aktivno sodelovanje lokalnega prebivalstva pomeni pomemben korak na poti k celovitim in kakovostnim rešitvam ter trajnostni rabi vodnih virov.

V sodelovanju z OŠ Fokovci smo pripravili tudi zasnovo Vodne učne poti Selo, katere ključna točka je revitalizirana mlaka. Pot smo zasnovali krožno v dolžini 1,1 km in obsega 5 točk:

1. Romanska rotunda 2. Podnebje in raba tal 3. Prsti ob Kobiljskem potoku - psevdogleji 4. Kobiljski potok 5. Mlaka in vegetacijski pas.

Na posameznih točkah so postavljene informacijske table, katerih vsebine omogočajo kompleksno spoznavanje naravno - ter družbenogeografskih značilnosti ter kulturno dediščino območja. Informacijske table smo postavili v okviru četrte delovne akcije, ki je potekala 17. marca 2008. Da pa bi podaljšali življensko dobo tabel, je lokalni mizar naredil nad table nadstreške. OŠ Fokovci je bila za učno pot nagrajena s strani Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. Več o sami poti najdete pod naslednjo povezavo: Vodna učna pot Selo

Mlaka je 50-i vodni vir, ki je bil obnovljen s pomočjo Heliosovega sklada za
ohranjanje čistih slovenskih voda. (Foto: M. Ledinek, marec, 2008)

Ob tej priložnosti smo pripravili in izdali tudi zgibanko o mlaki, v kateri je predstavljen pomen tovrstnih lokalnih vodnih virov ter postopek revitalizacije mlake. Vseibino zgibanke si lahko ogledate tukaj.

Postopek revitalizacije mlake je bil predstavljen tudi na Mednarodni ERM konferenci z naslovom "Ekoremediacije v državah zahodnega Balkana in Osrednji Evropi za izboljšanje kvalitete življenja", ki je potekala 21. in 22. septembra 2007 v Celju. Avtorici prispevka: Tatjana Kikec in dr. Ana Vovk Korže sta v ta namen pripravili postersko predstavitev, ki si jo lahko ogledate tukaj.

Mlaka je obnovljena s pomočjo Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda, ki sta ga leta 1998 ustanovila domžalski Helios in Ministrstvo za okolje in prostor. V projektu sodelujejo: Občina Moravske Toplice, OŠ Fokovci, Društvo geografov Pomurja, TIC Moravske Toplice in Filozofska fakulteta Maribor, Mednarodni center za ERM.

Mlaka danes predstavlja pomemben dodaten vir vode, v tej zaradi suše ogroženi pokrajini. Ponovna naravna ureditev posameznih vodnih virov pomeni način prilagajanja klimatskih spremembam, ki jih vse bolj čutimo tudi na Goričkem. Verjamemo, da je bila ureditev mlake pomemben korak na poti osveščanja lokalne javnosti o pomembnosti lokalnih vodnih virov in nujnosti njihovega varovanja. Aktivno sodelovanje lokalne skupnosti v procesih načrtovanja, izvedbe ter uporabe vodnih virov pa je dobra popotnica k celovitim in kakovostnim rešitvam ter trajnostni rabi vodnih virov.

Pripravila: Tatjana Kikec