Brezpotja Balkana

Prva letošnja društvena aktivnost je bilo strokovno in potopisno predavanje z naslovom Brezpotja Balkana, ki ga je pripravil naš član Drago Balajc. Na 17-dnevnem potepanju je s svojim avtomobilom naredil 4.100 kilometrov po Balkanu.
Z izrazom Balkan označujemo področje jugovzhodne Evrope, veliko okrog 550.000 km2 ter poseljeno s približno 53 milijoni prebivalcev. Asociacije, ki se vežejo na pojem Balkan, so še vedno begunci, krvavi spopadi, agresivni nacionalizmi... A obstaja tudi druga plat Balkana, o kateri nam je spregovoril Drago.

Tokratno predavanje je potekalo na OŠ Odranci. (Foto: Tatjana Kikec)

Prvi daljši postanek je bilo mesto Novi Pazar v Srbiji, od Beograda oddaljeno 290 kilometrov v smeri juga. Ima okrog 110 tisoč prebivalcev, ki sami sebe opredeljujejo za Bosance. Je pravo muslimansko mesto z džamijami, tradicionalnimi ženskimi oblačili burkami ter Univerzo za islamske študije.

Novi Pazar (Foto: Drago Balajc)

Iz Novega Pazarja je pot vodila skozi Kosovsko Mitrovico in Prištino v Makedonijo. Glavna točka ogleda v Makedoniji je bilo mesto Ohrid z Ohridskim jezerom. Jezero je znano po kristalno čisti vodi, ki jo dosežejo z drago, a učinkovito čistilno napravo. Tamkajšnji ljudje se namreč zavedajo, da jim jezero prinaša glavni vir dohodka. Ohrid z jezerom je že od leta 1980 proglašen za svetovno kulturno dediščino in je pod zaščito Unesca. V mestu si velja ogledati Samuelovo trdnjavo, pravoslavno cerkev Sv. Sofije ter čudovite mestne ulice. Za ljubitelje nakita pa so pravi kraj prodajalne ohridskih biserov, iz katerih izdelujejo ogrlice, ki lahko dosežejo vrednost več tisoč evrov.

Ohrid (Foto: Drago Balajc)

Naslednji postanek je bilo drugo največje makedonsko mesto - Bitola, ki slovi kot eno najstarejših mest v Evropi. Znano je predvsem po muzeju Mustafe Kemala Ataturka ter svojih sedmih bazarjih. Najdete pa lahko tudi pravo sožitje cerkva - džamija na eni strani trga in katoliška cerkev na drugi.

Muzej Mustafe Kemala Ataturka (Foto: Drago Balajc)

Iz Makedonije naprej v Grčijo, kjer sledi presenečenje - štorklje! Delček domačnosti na skrajnem jugu Balkana. Glavno mesto postanka v Grčiji je bil otok Lefkas, ki pa v bistvu ni otok, saj je umetno prekopan del celine. Krasijo ga čudovite plaže, nad katerimi se dvigajo strme klifne stene. Ob pohajkovanju po otoku je moč zaslediti zapuščene mline na veter. Tik ob otoku Lefkas leži otok Scorpios, ki je v lasti legendarne družine Onassis. Tam je pokopan Aristotel Onassis ter njegova družina.

Lefkas (Foto: Drago Balajc)

Iz zibelke zahodne civilizacije v deželo smeti. Albanija, ekonomsko najmanj razvita evropska država, posejana z bunkerji. Na eni strani revščina, makadamske ceste in koši smeti, a na drugi izredno prijazni ljudje. Eno razvijajočih mest Albanije je Saranda, ki velja za središče grške manjšine v Albaniji. Je pa tudi pomembno turistično središče albanske riviere. Eno najlepših albanskih mest je Berat, znano kot mesto tisočerih oken, zaščiteno pod Unescovo svetovno dediščino.

Berat (Foto: Drago Balajc)

Naslednje turistično zanimivo albansko mesto je Kruja, ki slovi po Skenderbegovem muzeju. Skenderbeg je albanski narodni heroj, ki je deželo obranil pred Turki. Poleg tega pa ima mesto čudovit bazar, na katerem si predvsem nežnejši spol lahko do dobrega spočije oči.

Slika: Bazar v Kruji (Foto: Drago Balajc)

Iz Albanije je Drago odrinil v Črno Goro, nato v Bosno, kjer se je ustavil še v Mostarju in nazaj proti Sloveniji, nas pa je čakala še ena pomembna društvena aktivnost - občni zbor. Druženje se je nadaljevalo ob prigrizku ter žlahtni kapljici.

Pripravila: Mateja Peterka