Po Vietnamu in Kambodži

Februarja letos je Zavod za šolstvo RS organiziral popotovanje po Vietnamu in Kambodži. Pot, pokrajino in ljudi nam je opisal prof. geografije in zgodovine Štefan Harkai. Strokovno in potopisno predavanje je Društvo Geografov Pomurja organiziralo 9. aprila na OŠ Puconci, kjer so se nam pridružili tudi študenti geografije iz Univerze v Kopru, ki so se te dni nahajali na terenskem seminarju v Pomurju.

Pristali so v Maleziji na mednarodnem letališču v Kuala Lumpurju. Pot so nadaljevali proti glavnemu mestu Vietnama, Hanoju, ki je center kulture, politike, ekonomije in trgovine celotne socialistične države. Hanoj je mesto velikih razlik, le malokdo si lahko privošči avtomobil, glavno prevozno sredstvo so "mopedi". Zaradi gostega smoga imajo prebivalci mesta nadete čez usta in nos maske. Pravo nasprotje hanojskega ozračja je park "Ho-Chi Min", ki je zelo čist, urejen in v katerem je ogromno bonsajev, ki si jih je vredno ogledati. Mesto je "posejano" z pagodami, templji učenosti in spomeniki. Vredno si je ogledati "Hošiminov" mavzolej, ki je posvečen vodji boja izpod francoske nadoblasti. Najdemo pa tudi spomenik vojnega ujetnika Johna McKaina.
Naslednja postojanka je bilo gorsko mestece Sapa, ki leži na skrajnem severu države in ima okoli sedem tisoč prebivalcev. V okolici Sape najdemo tudi nekaj plemen, kot so Črni Hmongi in Rdeči Džaji. Ženske iz plemen nosijo na glavah "turbane" in čim večji je ta, bolj so bogate. So zelo dobre prodajalke, čeprav je uradna denarna enota Dong, popotniki lahko plačujejo z dolarji. Čeprav v Vietnamu prevladuje budistična vera, je v Sapi krščanska cerkev, kajti v okolici mesta je razširjena krščanska vera. Da je Budizem res način življenja nas opominjajo zlati doprsni kipi Bude, ki so razstavljeni v stolpih za molitev in darovanje oz. v pagodah.
Vietnam leži v tropskem pasu in naravno rastje je pretežno bambusov gozd. Osnovna gospodarska dejavnost je kmetijstvo, pridelujejo v glavnem koruzo in sladkorni trst, nekaj je še nasadov indigovca, iz katerega pridelujejo barvo za barvanje tkanin. V celotnem Vietnamu se razprostirajo riževe terase, poleg tega pa so pri pridelavi kave v samem svetovnem vrhu. Vietnamci imajo posebno kulturo pitja kave in so zelo dobri kulinariki. Ena največjih specialitet je pes, pripravljen na sto in en način. Naše popotnike, ki so obiskali Vietnam v času Kitajskega novega leta je vseskozi spremljalo turobno vreme z meglo.

Iz severa so se odpravili proti zalivu Halang in na poti opazovali prečudovite značilnosti tropskega krasa. Med drugim so tudi obiskali Hue, glavno mesto province Phe Xuan. Strokovnjaki pravijo, da je to eno najbolj arhitekturno bogatih mest, saj tempeljski kompleks obsega kar nekaj pagod, templjev, palač in grobnic. Celotno mesto je obdano z obzidjem, najširše obzidje je široko 20 m, zato ga opravičeno imenujejo "prepovedano mesto". V času vojne je bil del mesta porušen a so ga v veliki meri že obnovili. Cesarsko mesto ima tri vhode, skozi glavnega je hodil kralj, skozi drugega vojska in skozi tretjega drugi prebivalci.
Predel okoli zaliva je znan po Zmajevem sadežu in po gojenju sviloprejke, zato so velike površine poraščene z murvo. Pravijo, da en "kokonček" v povprečju vsebuje okoli štiri tisoč metrov svilene niti.
V mestu ob obali imenovanem "Ho Jan" so si ogledali posebno tehniko risanja na gosja jajca in si za srečo lahko kupili ptico za en dolar.
V južnem delu države si lahko ogledate vietnamski Notre Dam in v okolici mesta Sajgon poseben sistem rovov imenovan "Kuj Šuj". Sistem obsega tri etaže in meri okrog 250 km. Prebivalci, ki so živeli v tem podzemnem bunkerju v času vojne so morali biti ves čas sklonjeni, kajti rov je bil visok samo nekaj več kot en meter. Ena izmed posebnosti tega predela so tudi veliki termitnjaki.
Po prečkanju reke Mekong je sledilo potovanje po Kambodži. Kambodža je parlamentarna kraljevina in znana po "Rdečih Kmerih". V državi imajo posebno ureditev in prebivalci so lahko le delavci, kmetje ali vojaki. Zgodovino Kmerov si lahko ogledate v Narodnem muzeju.
Posebna znamenitost je Srebrna pagoda v kateri je zlati kip Bude okrašen z dragulji, okoli kipa pa je položenih pet tisoč srebrnih ploščic.
Od glavnega mesta proti "Sajmurepu", preko "Tonesa", kamor jih je vodila pot, so jih spremljali nasadi Indijskega oreščka. Če ste v Kambodži, morate vsekakor obiskati hinduistično svetišče "Ankar Vat" in budistični kompleks "Ankar Tar", ki sta bila petsto let globoko v džungli skrita pred človeškimi očmi.

Pripravila: Nina Hladen
Foto: Tatjana Kikec