Tokrat
o Iranu
Prvo letošnje društveno srečanje
smo začeli s strokovnim in potopisnim predavanjem o Iranu, ki je
potekalo 5. februarja na murskosoboški gimnaziji. O "deželi
tepihov, mošej in islama" je predavala naša članica Suzana
Deutsch.

Foto: Tatjana
Kikec
"Iran je najbolj prijazna
dežela." nam je uvodoma povedala Suzana. Ljudje so gostoljubni,
a ne vsiljivi. V državi veljajo stroga pravila šeriatskega prava,
ki se jih mora držati tudi tujec, ženska tako mora biti obvezno
zakrita z ruto in ne sme kazati gole kože. Iranke so ponavadi odete
v črno dolgo oblačilo - čador, medtem ko so moški lahko oblečeni
po evropski modi. Iranci spoštujejo tudi kodeks ločitve javnih prostorov
po spolih, zato se deklice in dečki šolajo ločeno.
Ena izmed posebnosti Irana so
čudovite turkizno modre, zelene ali roza dekoracije, ki se pojavljajo
na večini pomembnejših zgradb. Ena takih je muzej v Teheranu, ki
ga krasi lep vhod z arkadami in napisom, ki vzpodbuja ljudi k temu,
da se izobražujejo in potujejo po svetu, nato pa se vrnejo v Iran.
Tudi muzej stekla in keramike je prava paša za oči. Poleg lepe zunanjosti
je vredna ogleda tudi notranjost palače. Stene so namreč prekrite
z mozaikom ogledal, ki povzroča čudovito lesketanje. Zanimivost
muzeja je steklena posodica, kamor so nekoč žene shranjevale svoje
solze, dokler je mož bil v bitki.
Parki v Iranu ponujajo presenečenje
- zastonj fitnes naprave, ki so polne ob petkih, ko častijo muslimani
gospodov dan. Presenetijo pa tudi kanali sredi ulice, ki služijo
temu, da po njih voda odplakne smeti na zbirališče.
V Teheranu mora turist vsekakor
obiskati muzej najbolj znanega iranskega izdelka - perzijskih preprog.
Videti je možno nekaj starih izdelkov neprecenljive vrednosti.
Naslednja postojanka popotovanja
je bilo puščavsko mesto Yazd. Je pomembno središče manjšine, ki
sledi Zaratustrovim naukom. Tu se nahaja tempelj ognja, kjer že
od leta 470 gori sveti plamen. Svojevrstna zanimivost je zaratustrski
pokop. Pokojnega položijo v odprto jamo in počakajo v t.i. hladilnicah,
da meso odnesejo ujede, nato pa kosti položijo v skalne odprtine.
Sledil je ogled Persepolisa,
znamenite prestolnice Darija I., nato pa mesta pesnikov, umetnikov
in grobnic - Shiraza. Posebnost tega lepega mesta so Koranska vrata
in pokriti bazar.
Popotnike, večinoma učitelje,
je zanimala iranska šola, zato so si eno tudi ogledali. Učilnice
so veliko skromnejše od naših, majhne, z lesenimi klopmi, za katerimi
se stiskajo trije učenci. Kljub temu pa so učenci zelo prijazni
in disciplinirani. Morda zaradi telovadbe, ki se odvija vsako jutro
pred začetkom pouka na šolskem dvorišču.
Isfahan. Pravijo, da je to najlepše
iransko mesto. Slovi po ogromnem Imamovem trgu, ki v dolžino meri
skoraj pol kilometra, ter Imamovi mošeji, prekriti s lesketajočimi
ploščicami cvetličnih vzorcev. Isfahan je raj za nakupe - tu dobiš
miniature, ki jih mojstri naslikajo v trenutku, potiskane prte,
preproge...
Koliko predsodkov imamo o islamu,
kakšen strah pred teroristi, a naša predavateljica Suzana pravi,
da se je v Iranu počutila povsem varno in prijetno. Ena najstarejših
dežel na svetu z bogato kulturo ter ponosnimi ljudmi te enostavno
očara.
Pripravila: Mateja Peterka
|