Egipt - dežela puščave in piramid Dežne kaplje so padale na okna predavalnice v Pokrajinski in študijski knjižnici, kjer se nas je zbralo okrog štirideset navdušencev nad potopisnimi predavanji. Tokrat smo se podali na izredno privlačno destinacijo, ob kateri človek najprej pomisli na skrivnostne piramide, mitološke sfinge in neskončna peščena prostranstva. A Andreja nam je o Egiptu povedala še veliko več!
Popotovanje se je začelo v Kairu, kjer smo najprej naleteli na pravi prometni kaos: avtomobili hupajo, motorji drvijo, pešci prečkajo cesto, kjer želijo, semaforjev ne upoštevajo... a domačini se dobro znajdejo. V Egiptu smo si ogledali egipčanski muzej starin, kjer nas je impresioniral Tutankamonov zaklad, soba človeških in živalskih mumij ter soba z nakitom. Nato smo šli do citadele in minaretov Mohammad Alijeve mošeje, od koder se nam je odprl razgled na meglen el-Qahira (arabsko ime za Kairo); do mošeje sultana Hasana, ki je danes med največjimi na svetu; se sprehodili po mestu mrtvih ter poskusili zeleni čaj z meto in tradicionalno jed iz riža, testenin, leče, čičerike, popražene čebule in paradižnkove mezge - koshari. Naslednje mesto
ogleda sta Memfis, kjer smo občudovali mojstrovine starih egiptovskih
umetnikov, in Sakaro, ki je znana po Džoserjevi stopničasti piramidi
- prvi piramidi oziroma prvi kamniti zgradbi na svetu. Že smo prispeli
do znamenitih piramid v Gizi: Mikerinova, Kefrenova in Keopsova.
Nedvomno so najslavnejši in verjetno največkrat fotografirani spomenik
na svetu. Kljub vsemu pa je lahko obisk piramid razočaranje (ali
nepretirano navdušenje), ponavadi zato, ker jih že dobro poznamo
s slik, zato se nam lahko zazdijo manjše ali manj mogočne, kot smo
pričakovali, ko stojimo pred njimi.
Poslovili smo se od piramid in se odpravili v Asuan. Če ste enkrat tam, se po mnenju Andreje, obvezno morate odpraviti na izlet do Abu Simbla, ker sta čudovita templja, ki ju je dal zgraditi Ramzes II. in ki ju je Unesco rešil pred izginutjem v Naserjevem jezeru. Tam si velja ogledati tudi znani Asuanski jez na Nilu, ki ga sestavljata višji in nižji jez, in zajezitveno Naserjevo jezero.
Eden izmed
bolj adrenalinskih delov potovanja je bil vsekakor jahanje kamel
pri Nubijcih. Ste mislili, da so kamele počasne živali? Andrejina
kamela Paloma je podrla stereotipe o tem...
Naslednje znamenito mesto našega popotovanja je Luksor, ki je danes predvsem upravno in turistično mesto, v času starega Egipta pa mogočna prestolnica z imenom Tebe.
Vrhunec ogleda
v mestu je grobni tempelj kraljice Hatčepsut, od katere se preko
Tebanskega gričevja lahko povzpete do doline kraljev. Hačepstu je
bila hčerka Tutmozisa I., ki se je razglasila za faraonko. Med vsemi
egiptovskimi templji pa je najmogočnejši zagotovo Karnak. Gradilo
ga je kar trideset faraonov. Pot nas je vodila naprej čez oazo Kharga, vse do oaze Dakhle, kjer smo si ogledali iz blatnih opek zgrajeno srednješevško mestece el-Qasr - nekoč njeno glavno mesto, ki so ga zgradili na rimskih ostalinah. Ohranjenih je nekaj hiš, v katerih še danes živi okrog 700 prebivalcev.
Prvi pogled na Belo puščavo je fascinanten. Njen ponos so velike bele kredne tvorbe, ki so pretežno nastale z vetrno erozijo. Najprepoznavnejšim tvorbam so domačini nadeli imena: goba, čriček, sladoledni kornet... Dih jemajoči in nekaj posebnega so sočni zahodi in vzhodi v puščavi.
Po prečkanju kamnite puščave smo prispeli do črne, ki je dobila ime po vulkanskem kamenju. Med oazami je bila najbolj občudovanja vredna Siwa. Označuje jo izginjajoče mesto Shali, zgrajeno iz blata in vode; popolnoma zakrite ženske; oljke, prava redkost v Egiptu; in najpogostejše prevozno sredstvo - osli, ki niso niti malo počasni.
Tudi vožnja po Velikih peščenih sipinah je svojevrstna dogodivščina, ki je ne smete zamuditi, kot tudi ne deskanja po njih...Pot nas je vodila nadalje mimo sladkega jezera sredi sipin, imenovanega čudež, ker je kot neke vrste neresnična prikazen - voda je ledeno mrzla, a je plavanje v njem posebno doživetje... Potovanje in s tem tudi naše predavanje se je bližalo h koncu. Andreja nam je povedala še o lepi turkizni plaži ob Sredozemskem morju, o nemškem vojaškem pokopališču v El Alameinu ter o zgodovinskem mestu Aleksandrija.
Popotniki so se vrnili v Kairo, kjer so na bazarju zapravili še zadnje egipčanske funte, mi pa smo, prevzeti z Egiptom, odšli domov. Pripravili:
Mateja Peterka in Andreja Kurbos
|
