Palestina. Pravični mir na Bližnjem vzhodu
Letošnje prvo strokovno in potopisno predavanje Društva geografov Pomurja smo začeli na izhodišču obsežnega sklenjenega pasu kriznih območij Azije - v Palestini. Tja nas je popeljal Aleš Kustec, absolvent geografije in računalništva na Filozofski fakulteti in Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru.
Foto: T. Kikec
Palestina je stičišče gospodarsko uspešne judovske države in mnogo revnejših arabskih območij, hkrati pa se na njenem območju srečujejo tri monoteistične religije: judovska, islamska in krščanska.
Odnosi med Izraelci in Arabci niso konfliktni od nekdaj, saj sta naroda do konca 19. stoletja živela v miru. Do spora je prišlo zaradi nepoštene razdelitve ozemlja. Palestinci so namreč dobili le dve manjši in med sabo ločeni ozemlji, Gazo in Zahodni breg (43 % celotnega ozemlja), medtem ko je Izraelu pripadlo preostalih 56 odstotkov ozemlja, kjer pa je živelo le 31 odstotkov prebivalcev. Nepravična delitev ozemlja je bila povod za desetletja trajajočo arabsko izraelsko vojno. Danes živi na Zahodnem bregu 450 -500 tisoč judovskih naseljencev v več kot 280 naselbinah, ki so rasno izolirane. Tam je Palestincem prepovedano kupiti ali zgraditi hišo. Naselbine so povezane s cestami, ki so prav tako rasno ločene - "ceste apartheida", namenjene le judovskim naseljencem. Druga ovira za Palestince na Zahodnem bregu so kontrolne točke, kjer preiščejo slehernega Palestinca. Največja ovira pa je vsekakor izraelski zid, ki bo fizično ločil Palestince od Judov na Zahodnem bregu.
Foto: A. Kustec
Foto: A. Kustec
Za nastalo konfliktno situacijo sta krivi obe strani. Obe strani nosita odgovornost za nadaljevanje nasilja. Aleš pravi, da je morda za mir potrebna tretja stran, ki bi rekla: "Zdaj pa takoj vsi nehajte!"
Bližnji vzhod pa ni znan samo po konfliktih med Palestinci in Arabci, temveč predvsem po svojih svetih krajih, kamor se zgrinjajo množice romarjev. Eden takih je zagotovo Jeruzalem, ki slovi kot središče evropske civilizacije. Med vsemi posebnostmi Jeruzalema najbolj izstopa mošeja z zlato kupolo na vrhu griča, kjer je nekoč stal judovski tempelj. Muslimani verjamejo, da je skala v središču kupole kraj, od koder se je Mohamed vzpel v nebo. Najsvetejši kraj za Jude je Zid objokovanja, kjer verniki molijo ali pa dajejo v razpoke listke z željami. Tudi za Kristjane predstavlja Jeruzalem sveti kraj. Med drugim se tam nahaja cerkev Božjega groba, kjer bi naj bil pokopan Jezus.
Foto: A. Kustec
Poleg Jeruzalema nam je Aleš predstavil še Jericho - najstarejše mesto na svetu; Hebron, kjer so odnosi med Palestinci in Judi še posebej zaostreni; nato pa še Nablus in Ramalo. Vmes smo se osvežili še v najbolj slani vodni gmoti na svetu - v Mrtvem morju.
Pripravila: Mateja Rožman
