Delavnica iz Matematične geografije

Matematična geografija je pomožna veja geografije, ki prikazuje Zemljo kot enega izmed planetov v Osončju, proučuje in razlaga Zemljine dimenzije, obliko, njen položaj v vesolju, gibanje in posledice le tega. Matematična geografija tako razlaga letne čase, zemeljske toplotne pasove in druge pojave, ki pomembno vplivajo na življenje na Zemlji. Kot taka se pojavi v učnem načrtu za geografijo za 6. razred osnovne šole in nato spet v 1. letniku srednje šole v sklopu obče geografije. Razložiti učencem ter dijakom rotacijo in revolucijo Zemlje ter njune posledice je zaradi abstraktnosti vsebine za učitelje precej zahtevna naloga. Tovrstne vsebine tudi med učitelji niso ravno med najbolj priljubljenimi, zato jim jih je še toliko težje razložiti svojim učencem in dijakom. Zato pa si lahko pomagamo z raznimi preprostimi vajami, s pomočjo katerih bomo dosegli večjo nazornost in hkrati naredili vsebine privlačnejše in zanimivejše. Nekaj takih vaj smo spoznali udeleženci sredine geografske delavnice z naslovom "Izbrane vaje pri Matematični geografiji", ki jo je vodil dr. Igor Žiberna s Filozofske fakultete v Mariboru.

V prvem, teoretičnem delu delavnice smo najprej ponovili nekatere osnovne pojme v Matematični geografiji, ki jih je marsikdo med nami že nekoliko pozabil, nato pa nam je dr. Žiberna predstavil nekaj zanimivih vaj z navpično palico - gnomonom, ki so glede zahtevnosti primerne predvsem za srednješolce. Za te vaje ne potrebujemo nobenih dragih instrumentov, uporabimo lahko navadno leseno palico, priostreno na vrhu; na delavnici smo uporabili kar palčke za pripravo nabodal. Tako lahko z gnomonom izmerimo, kako se spreminja višina Sonca v času enega dneva oziroma leta. To storimo tako, da preprosto izmerimo dolžino sence, ki jo meče gnomon, ob vsaki polni uri med Sončevim vzidom in zaidom, nato pa s pomočjo matematične enačbe izračunamo višino Sonca. Tisti bolj vztrajni lahko spremljajo spreminjanje višine Sonca preko celega leta, v tem primeru bo dovolj, da opravimo vsak mesec po dve meritvi, in sicer v času pravega poldneva. Vemo namreč, da Sonce zaradi neenakomernega gibanja Zemlje kulminira včasih pred, včasih pa po 12. uri, zato moramo upoštevati časovno razliko med pravim poldnevom in 12. uro.

Povsem preprosto in za učence ter dijake zanimivo je določanje geografske širine. Z njo učence običajno seznanimo s pomočjo koordinat v Atlasu, vendar lahko za to uporabimo tudi gnomon, kar bo za učence nedvomno veliko zanimivejše. Za vajo potrebujemo le podatke o višini Sonca in pa deklinaciji, slednje najdemo v Astronomskih efemeridah.

Učence in dijake nam bo nad Matematično geografijo nedvomno uspelo navdušiti, če bomo na šolskem dvorišču skupaj določili in potegnili krajevni poldnevnik. Lahko pa skupaj z učenci in dijaki izdelamo preproste sončne ure in z njimi merimo čas. To storimo s pomočjo podlage z vrisanimi časovnimi enotami, ki jo na sredini prebodemo s palčko, nato pa opazujemo, kje na podlagi se nahaja senca palčke, kajti ko se navidezno premakne Sonce, se premakne tudi senca naše palčke.

Po teoretičnem delu delavnice smo naredili krajšo pavzo, v kateri smo se okrepčali z domačimi prekmurskimi dobrotami ter se nato z novim elanom lotili praktičnega dela delavnice, v katerem smo tudi sami izdelali sončno uro in zvezdno karto. Žal pa slednje nismo mogli preizkusiti na nočnem nebu, saj so nam zvezde zakrili oblaki. Razlog več torej, da organiziramo še eno delavnico iz Matematične geografije, na kateri praktično ponovimo danes pridobljeno znanje in ga še dodatno nadgradimo.

Dr. Žiberna je del svoje navdušenosti nad Matematično geografijo prenesel tudi na udeležence delavnice, predvsem pa nam je ťnavrgelŤ številne ideje za povsem preproste vaje, ki jih lahko z nekoliko iznajdljivosti, brez dragih instrumentov in v relativno kratkem času naredimo tudi s svojimi učenci oziroma dijaki. S tem bomo še dodatno popestrili pouk geografije, dokaj zahtevne, abstraktne vsebine pa bodo razumljivejše tudi manj sposobnejšim učencem in dijakom, ki bodo s tovrstnimi vajami nenazadnje pridobili tudi na natančnosti in vztrajnosti. Prepričani sva, da marsikateri udeleženec delavnice že razmišlja, kako bo s svojimi učenci oziroma dijaki meril spreminjanje višine Sonca, opazoval nočno nebo...

Pripravili: Mateja Rožman in Tatjana Kikec