Krčenje Triglavskega ledenika v luči podnebnih sprememb

Tokrat smo se v Društvu geografov Pomurja, vremenu primerno, z dr. Matejem Gabrovcem podali na Triglavski ledenik. Sneg je ravno na dan predavanja pobelil dobršen del Slovenije, tako je predavatelj svoje predavanje pričel z besedami: "Če tega vremena ne bi bilo, tudi ledenika ne bi bilo!"

Foto: Matej Gabrovec

Nastanek Triglavskega ledenika je povzročila ohladitev na prehodu iz srednjega v novi vek. V zadnjih sto letih se je skorajda v celoti umaknil, zato je tudi zanimiv predmet znanstvenih preučevanj. Najstarejše raziskave, ki se naslanjajo na preučevanje slikovnega gradiva, segajo v sredino 19. stoletja. Takrat sta slikarja M. Pernhart in kasneje L. Benesch zelo natančno izrisala Triglavsko panoramo. Primerjava z novejšimi fotografijami jasno kaže, da je Triglavski ledenik takrat imel mnogo večji obseg. Od leta 1946 se na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU izvajajo tudi redna letna opazovanja Triglavskega ledenika. Sprva so meritve potekale tako, da so raziskovalci ročno označili merilne točke na obodu ledenika in nato merili razdalje od ledu do merilnih točk. Med klasične metode opazovanja ledenika spada tudi označevanje roba ledenika z letnicami ali s posebnimi znaki. Konec devetdesetih let so se začele resne geodetske meritve ledenika, najprej s teodolitom, nato pa s fotogrametrično kamero, ki je omogočila prikaz tridimenzionalnega modela ledenika. S tem smo dobili poleg podatkov o površini tudi podatke o prostornini ledenika. .

Foto: Tatjana Kikec

Meritve so dale naslednje podatke: na začetku izvajanja meritev je ledenik obsegal 15 ha, nato pa se je njegov obseg čedalje bolj zmanjševal; danes Triglavskega ledenika skorajda več ni, saj meri le še bornih 0,6 ha. Prav tako se je zmanjšala njegova prostornina, ki sedaj znaša le še petdesetino prvotne. S krčenjem debeline in površine ledenika pa se je spremenila tudi sestava ledu. Modrikasto-zelenega ledeniškega ledu praktično ni več, zamenjal ga je gostejši in temnejši vodni led, ki mu do konca preobrazbe manjka predvsem dolgotrajnejša obtežitev.

Vsakoletno spreminjanje ledenika je posledica zapletenega součinkovanja različnih podnebnih dejavnikov v topli in hladni polovici leta oziroma v njegovi talilni in redilni dobi. Na hitro krčenje ledenika je predvsem v zadnjih desetih letih močno vplivala povišana temperatura zraka v topli polovici leta.

Foto: Tatjana Kikec

Med Triglavski ledenik v sedanjem stanju si svojega imena ne zasluži več. Vse tipične lastnosti ledenika se namreč spreminjajo ali celo izginjajo. Ob nadaljevanju podobnih podnebnih razmer obstaja nevarnost, da se bo Triglavski ledenik v nekaj letih povsem stalil. To pa bi pomenilo izgubo pomembnega naravnega spomenika Slovenije.

Pripravili: Mateja Rožman in Tatjana Kikec