EKOREMEDIACIJE KOT NAČIN VAROVANJA OKOLJA IN
TRAJNOSTENGA UPRAVLJANJA Z NARAVNIMI VIRI

Trajnostni razvoj je v zadnjih petnajstih letih postal osrednji del vseh pomembnejših razvojnih strategij na lokalni, nacionalni, regionalni ter globalni ravni. Opredeljen je kot stičišče ekonomskega, socialnega in okoljskega razvoja, kar je v nasprotju s konvencionalnim ekonomskim razvojem, ki poudarja le gospodarsko rast. Slednja je pogojena s povečevanjem uporabe naravnih virov in storitev okolja. Dandanes se to tradicionalno razmišljanje zavrača, saj gospodarski sistemi dolgoročno niso socialno in/ali okoljsko uravnovešeni. Prav zato je velik poudarek na sonaravnem razvoju, ki upošteva naravne omejitve pokrajine in istočasno omogoča trajen razvoj. V Evropi se kot oblika sonaravnega razvoja vedno bolj uveljavljajo ekoremediacije (ERM).

(http://ebi.calpoly.edu/about/ecoremediation.pdf)

Ekoremediacije so biotehnološke metode, ki za zaščito in sanacijo okolja uporabljajo naravne in sonaravne procese ter sisteme. Poleg ekoremediacij sta v širši rabi še sorodna pojma bioremediacije in fitoremediacije. Gre za učinkovite, hitre, enostavne, stroškovno manj zahtevne in preizkušene okoljske tehnologije. O tem veliko pišeta dr. Danijel Vrhovšek in dr. Ana Vovk Korže, ki sta se odzvala vabilu Društva geografov Pomurja in sta minuli petek v polni predavalnici murskosoboške Pokrajinske in študijske knjižnice metode podrobneje predstavila tudi pomurski javnosti.

Narava je v svoji zgodovini doživela in preživela marsikatero katastrofo. Vodni in obvodni ekosistemi ter mokrišča, ki pomenijo prehod med kopenskimi in vodnimi ekosistemi, imajo veliko sposobnost uravnavanja vodnih udarov, pa tudi močnih in specifičnih fizikalno-kemijskih ter strupenih onesnaževanj. Obnova razvrednotenih ekosistemov z ekoremediacijami pomeni poleg stabilnejših naravnih sistemov tudi boljše stanje naravnih elementov v bivalnem okolju, kar izboljšuje življenje človeka in drugih živih bitij. Kot je povedala dr. Ana Vovk Korže, prodekanka na Pedagoški fakulteti v Mariboru, pa ponujajo predvsem veliko izobraževalno in vzgojno možnost, kar je morda še pomembnejše od samega tehničnega učinka.

Z ERM je možno delovati preventivno. Zlasti v preprečevanje naravnih nesreč bi morali vložiti več naporov, da bi lahko izkoristili obstoječe znanje, ki je razparcelirano po številnih strokovnih področjih. Ekosistemi imajo namreč veliko pufersko sposobnost in lahko z naravnimi procesi zadržijo, predelajo ali nevtralizirajo številne organske in anorganske polutante. ERM izkoriščajo naravne procese v naravnih in deloma tudi v umetnih vodnih ekosistemih za zagotavljanje boljšega izkoriščanja vodnih virov, za odstranjevanje škodljivih učinkov onesnaževanja in za ohranjanje biološke raznovrstnosti. Prav zaradi tega je ERM še posebej primerna za območje Prekmurja, kjer so vodni viri, še zlasti podtalna voda, ki predstavlja glavni vir pitne vode, vse bolj onesnaženi; zaradi regulacij rečnih strug izginjajo vodni in obvodni ekosistemi ter mokrišča in še bi lahko naštevali.

ERM predstavlja velik izziv za Prekmurje, kjer se bojujemo z vse večjimi ter vse številnejšimi okoljskimi problemi, ki se jim je potrebno odzvati.

Različne oblike biotopov, kot so vodni, obvodni in kopenski imajo zmožnost vodo zadrževati in jo samočistiti, s čimer povečujejo biodiverziteto v okolju. ERM imajo večnamensko funkcijo in z zadrževanjem vode, ki je ključnega pomena v pokrajini, vplivajo na povečanje samočistilne sposobnosti in biodiverzitete.
Z ERM vplivamo na hidromorfologijo, na erozijo, tok, usedanje in evapotranspiracijo. S tem se spreminjajo fizikalne in kemijske lastnosti vode. S povečano večnamembnostjo vplivamo na primarne proizvajalce, na sekundarne proizvajalce ter na razgrajevalce in patogene organizme v vodi. Z vzpostavitvijo stabilnega ekosistema je omogočeno čiščenje in zadrževanje vode, spremeni se pokrajinski izgled, poveča biološka raznolikost in nastajajo novi habitati. V Prekmurju se že pojavljajo posamezni primeri uporabe ERM, vendar jih je žal še veliko premalo.

Z ERM je dokazano možno revitalizirati vodotoke, kale, mokrišča in stoječe vode, možno je usposobiti vegetacijske in obrežne pasove ter tako vplivati na zagotavljanje ekološko sprejemljivega pretoka. Sonaravno urejeni vodotoki in mokrišča imajo pomemben učinek pri blažitvi poplavnih valov in umirjanju pretoka po nevihtah. Druge možnosti uporabe ERM pri preprečevanju posledic naravnih nesreč so: odpravljanje in preprečevanje dolgotrajnih posledic škodljivih vplivov človekovih dejavnosti v okolju, povečanje razbremenilnih, samočistilnih in habitatnih sposobnosti voda, zadrževanje vode za večnamensko uporabo (zalivanje, namakanje, pitna voda, za zadrževalnike).

Osnovni namen uporabe ERM je večnamensko in sonaravno gospodarjenje z vodotoki, jezeri in mokrišči, kar bo omogočilo celostni razvoj posameznih območij in prispevalo k sožitju človeka in narave ter omililo naravne ujme. Zato so ERM ekonomsko in ekološko, predvsem pa dolgoročno, med najuspešnejšimi načini varovanja okolja. Ker so bili o tem ljudje prepričani že v preteklosti, so si za vsakdanje življenje uredili vodne objekte, s katerimi so učinkovito zadrževali vodo in jo večnamensko rabili. Narava je že od nekoč človekov najboljši učitelj, moramo ji le prisluhniti in naučili se bomo veliko uporabnega.

Nastopil je čas, ko si več ne moremo in ne smemo zatiskati oči pred vse bolj perečimi okoljskimi problemi, ki nam uničujejo okolje, v katerem živimo. Nadaljnji razvoj regije nikakor ne sme iti na račun nadaljnje degradacije okolja in k temu lahko pripomoremo največ mi sami. ERM pomeni za Prekmurje velik izziv, kako rešiti že nastale okoljske probleme ter preprečiti nastanek novih. Društvo Geografov Pomurja se je z dr. Vrhovškom in dr. Vovk Korže dogovorilo, da pripravita praktične načine varovanja okolja v Prekmurju ter jih v prihodnosti predstavita ekološko vse bolj osveščeni pomurski javnosti.

Pripravila: Tatjana Kikec