Strokovna ekskurzija po Dravski dolini

Društvo geografov Pomurja je pod vodstvom mag. Mitje Briclja in ing. Huberta A. Steinerja, avtorja ureditve "mestne Drave" v Beljaku, 10. junija organiziralo strokovno ekskurzijo po Dravski dolini z naslovom "Reka in razvoj na primeru Drave". Namen ekskurzije je bila seznanitev udeležencev s pokrajinskimi učinki, povezanimi s hidroenergetsko rabo reke, upoštevanje evropskih praks pri upravljanju z vodami in prikaz dobrih praks z ureditvami, ki ohranjajo dobro ekološko stanje ter omogočajo trajnostno rabo.

Z izkoriščanjem vodnega potenciala reke Drave za pridobivanje električne energije so v Avstriji pričeli že pred dobrimi šestdesetimi leti, ko je bila zgrajena prva hidrocentrala. Elektrarne danes poleg tega, da proizvajajo električno energijo, prispevajo tudi pomemben delež k ohranitvi naravnega življenjskega prostora. Udeleženci ekskurzije smo si ogledali HE Villach/Beljak, eno izmed desetih hidroelektrarn na avstrijskem delu reke Drave, zgrajene v letih 1983/84.

Ogled HE Villach/Beljak.

Na sprehodu ob reki skozi mesto smo si ogledali ureditev "mestne Drave", ki je nastala po obsežnih poplavah leta 1966. S sanacijo starih ureditev ter renaturacijo rečne struge so dosegli večjo poplavno varnost ter izboljšali ekološko stanje reke. Reka s svojimi obrežji tako danes ponovno "živi". Številne kolesarske ter pešpoti, restavracije in obrežna stopnišča pomenijo za prebivalce Beljaka pomemben komunikacijski in rekreacijski prostor (kolesarjenje, jadranje ter deskanje na vodi, tek na smučeh). Posebnost je tudi turistična ladja, ki vozi po reki.

Ureditev "mestne Drave".

Urejanje rečnega prostora predstavlja obsežen in zahteven poseg v prostor, zato so potrebni znanje in izkušnje različnih strok ter nenazadnje uspešno sodelovanje med javnostjo, mestno upravo in investitorji. Le z intenzivnim sodelovanjem in sprotnim obveščanjem javnosti je bilo možno izpeljati ustrezne ureditve rečnega prostora, ki so bile hitro sprejete tudi s strani mestnega prebivalstva. Rezultat, ki je bil v začetni fazi le težko predstavljiv, je danes realnost. Zagotovljena je poplavna varnost, reka se ob visokih vodah razlije znotraj poplavnega območja, ki obsega sprehajalne poti ob reki, vendar pa ne ogrozi stanovanjskih ter drugih objektov, izboljšalo pa se je tudi ekološko stanje reke.

Tovrstne "sonaravne" ureditve rečnega prostora pa je potrebno tudi vzdrževati (košnja trave, obrezovanje dreves), le na ta način je mogoče dolgoročno zagotoviti ustrezno poplavno varnost. Vzdrževalna dela kakor tudi ureditev sprehajalnih poti po poplavi je po dogovoru z mestom prevzel upravitelj avstrijske verige hidroelektrarn na Dravi ter projektni vodja ureditev, avstrijska zveza Hydro Power AG.

Restavracija ob reki omogoča neposreden stik prebivalstva z reko.

Udeleženci ekskurzije smo si ogledali tudi primer hidroenergetskega objekta ob državni meji, HE Koralpe/Golica z vodnim zbiralnikom Soboth/Sobotica, ki je pričela z obratovanjem leta 1990. Za potrebe pridobivanja električne energije je bila v jarku Bistriškega potoka zgrajena 85 m visoka in v podnožju 300 m široka zapora doline - jez, za katerim je nastalo umetno jezero (80 ha površine), ki zbira vodo Bistriškega ter okoliških potokov. Spremembe v jezeru ter v samem jezu se spremljajo s posebnim varnostnim sistemom ter se avtomatsko posredujejo v Kelagovo centralo kakor tudi na slovensko stran. Ker Bistriški potok na slovenski strani ni več uporaben za proizvodnjo električne energije, je do 10 odstotkov proizvedene energije upravičena tudi Slovenija.
Nastalo umetno jezero privablja predvsem v topli polovici leta, ko se le-to segreje tudi do 24°C, številne turiste in ljubitelje narave. Varstvo narave je imelo že pri samem načrtovanju in gradnji HE Golica zelo velik pomen. Kljub obsežnosti in zahtevnosti posega v okolje so danes, po petnajstih letih, rane zaceljene in jezero je videti skorajda naravno: obala jezera in jez sta zasajena z neštetimi drevesi in grmičevjem, v številnih zalivih na obrežju jezera ležijo skalnati bloki.

Jez in nastalo umetno jezero Sobotica.

Ekskurzijo smo zaključili v Muti, kjer so nas prijazno sprejeli predstavniki Občine Muta. Poleg ogleda ekološke kapelice in Sedelnikovega slapu smo zbrali že tudi prve informacije o stanju okolja v občini. Predstavniki Univerze v Mariboru, Ministrstva za okolje in prostor in Zveze geografskih društev Slovenije smo se namreč z županom dogovorili za pripravo pilotnega projekta čezmejnega sodelovanja za razvoj Mučke Bistrice.

Sprejem pri županu Občine Muta.

Načrtovanje prostorskega razvoja zahteva temeljito poznavanje pokrajine ter v njej odvijajočih se procesov, hkrati pa vključuje znanja različnih strok. V procesu usklajevanja različni interesov glede rabe prostora smo pomemben sogovornik tudi geografi. S tovrstnimi strokovnimi ekskurzijami želimo vzpostaviti medsektorsko sodelovanje ter tako pripomoči k ustreznejšemu reševanju okoljskih problemov in prostorskemu razvoju, ki upošteva načela trajnostnega razvoja ter prispeva k večji kakovosti življenja.

Pripravila: Tatjana Kikec